Že kot otroka so me vlekle nevidne stvari in ˝ne boste verjeli˝ moja želja je bila: postati ČAROVNIK. Moj oče je imel polne police knjig, ki jih je prebral, mnoge od njih so mi bile tuje, a prav ena je bila tista, ki je spodbujala mojo domišljijo, nosila je naslov ČARODEJ. Lahko si predstavljate kaj je bilo zbrano v njej, triki in delčki iluzij, ki so omogočali da je občinstvo mislilo, da gre za čarovnijo. Pa vedar dovolj, da je v meni pustila željo po magiji.

Skozi otroštvo sem seveda želela biti pripadna, ustrezati normam ˝pridnega otroka˝ki je ubogljiv in nikoli ne postavi sebe in svoje želje na prvo mesto. Zaradi načina sem kmalu začela tlačiti vse kar ni bilo v skladu z potrebami in željami okolice. Ogromno nakopičene jeze in potlačenih čustev, ki so skozi mladost počasi blokirale moje pretoke.

Sem se tega zavedala? Ne, nisem. Takrat mi to ni pomenilo ničesar, saj sem bila že utečena na svojem avtopilotu. Leto 2006 je bilo prelomno leto, prvič od kar pomnim sem se vprašala kaj si jaz želim od življenja? Vzorci, prepričanja, stare rane in karmični del preteklih življenj, pa so me po rojstvu prve hčerke ustavil na prvem ovinku, ko je moja hči prvič odšla v vrtec. Stiska in bolečina, sta odprli vse nepredelane vzorce, ki so z leti odprili globoke rane. To me je pripeljalo na pot, na pot k sami sebi.

Iz svojih izkušenj, vem, da je pot k sebi delo za celo življenje. Hkrati pa največji zaklad! Ob vseh orodjih in znanjih vem, da je mogoče vse. Izbira je naša!

Angleščina

Slovenščina

Srbščina

Hrvaščina